Po celodnevnem deževju se pogosto naveličam zaprtih prostorov. Tako začnem razmišlajti, kako bi bilo lepo iti malo sm ter tja, malo gori doli naokoli,....
Eden takih dni je bil tudi 18.07.2009, ko pa je po kosilu prenehalo deževati in je radarska slika na ARSO kazala, da ne bo padavin, je kaj hitro padla odločitev za skok z Kriške Doline na Vrh Korena. Za družbo pa mi je uspelo prepričati še oča, Blaža in Žiga.
Sprva je kazalo dokaj obetavno,
a v dolini se je vreme ponovno kvarilo,
na planini Koren so nas pozdravile kravice,
pogled na megleno Kamniško sedlo in Grintovce,
nato se je v nekaj minutah nenormalno shladilo, privlekel se je oblak, začela je padati sodra in tako nas je pralo vse do avta. Še en dokaz, da je vreme v hribih res nepredvidljivo in je potrebno biti pripravljen na najhujše tudi če je to sredi poletja.
